8. oktober 2024

Gaetano Donizetti: LUCIA DI LAMMERMOOR

Režiser: Giulio Ciabatti

Tragična opera (dramma tragico) v treh dejanjih

Ena najslavnejših oper, ki tudi v sodobnem času dopušča številne provokativne interpretacije in inovativne režijske postavitve, je nastala izpod peresa Gaetana Donizettija, ki se je s svojim glasbeno-gledališkim opusom zapisal v zgodovino kot eden najprodornejših genijev poznega italijanskega belkanta. Predelava legende o nevesti iz odročnega škotskega Lammermoorja, ki jo je po domnevno resničnih dogodkih v svojem romanu ovekovečil Walter Scott, se je v dramaturško zgoščeni različici libretista Salvadoreja Cammarana osredotočila na tragično življenjsko usodo mlade Lucie Ashton, ki se mora zaradi neugodnega ekonomskega položaja poročiti z drugim in pri tem pozabiti na nemogočo zvezo s svojim izbrancem Edgardom Ravenswoodom, ki je povrh vsega še v ostrem osebnem konfliktu z njenim bratom Enricom Ashtonom. S pevsko vlogo protagonistke, ki zahteva poleg vokalne virtuoznosti tudi poglobljeno psihološko igro, je Donizettiju uspelo ustvariti ikonično opero o krhki ženski, ki zaradi neuslišane ljubezni zblazni in s tem postane ena izmed najprepoznavnejših upodobitev žrtev romantičnih hrepenenj.

PLAMENI PARIZA

Koreograf: Mihail Messerer

** PREMIERA, 8. november 2024

3. december 2024

Giacomo Puccini: TURANDOT

Režiser: Filippo Tonon

Opera

Puccinijeva zadnja opera Turandot (1924), ki jo je zaradi prezgodnje skladateljeve smrti dokončal Franco Alfano, predstavlja konec in zadnji pravi vrhunec obdobja vélike italijanske operne tradicije belcanta. Skladatelj je s tem opernim delom, v katerem na novo zaživi duh starodavne Kitajske, evropskemu občinstvu približal še neslišane eksotične in z mistiko prežete glasbene svetove.

Zgodbo o lepi, toda kruti kitajski princesi Turandot, ki svojim snubcem, med drugim tudi neznanemu tatarskemu princu Calafu, zastavi tri uganke, je Puccini odel v bogato orkestrirano glasbeno teksturo. Iz te izstopajo solistične točke princese Turandot, sužnje Liù in ne nazadnje tudi ena izmed najslavnejših tenorskih arij Nessun dorma v izvedbi princa Calafa.

11. februar 2025

Giuseppe Verdi: OTELLO

Režiser: Guy Montavon

Opera v štirih dejanjih

Ko je Verdi leta 1871 dokončal opero Aida, se je odločil – podobno kot Rossini po komponiranju opere Viljem Tell –, da se tudi uradno upokoji in preneha s skladanjem. Toda velik umetniški in tudi komercialni uspeh, ki ga je bil Verdi deležen zaradi slave svojih preteklih oper, je skladatelja spodbudil, tudi zaradi intenzivnega prepričevanja založnika Giulia Ricordija, da ponovno zagrabi in obrusi svoje glasbeno pero. Pri iskanju primernega sižeja nove opere je pomembno vlogo odigral prav Ricordi, ki je Verdiju predlagal sodelovanje z nadarjenim piscem Arrigom Boitom. Izbira ikonične Shakespearove tragedije Othello, ki je po Boitovi nadvse učinkoviti dramaturški prevetritvi in osredotočenosti na kompleksno dinamiko razmerij med Othellom, Desdemono in Jagom dosegla novo raven glasbene sublimnosti prav v ita-lijanski glasbeni drami Otello, je bila zaradi skladateljevih visokih umetniških kriterijev na nek način celo pričakovana. Priljubljena Verdijeva pozna operna mojstrovina se po skoraj treh desetletjih ponovno vrača na oder mariborske opere, a tokrat v povsem novi postavitvi režiserja Guya Montavona.

11. marec 2025

CLUSTER

Koreograf: Edward Clug

** PREMIERA, 7. marec 2025

13. maj 2025

Ambroise Thomas: HAMLET

Režiser: Frank Van Laecke

Vélika opera v petih dejanjih

Fenomen »ofeliomanije«, ki se je v Franciji razširil po gostovanju angleške gledališke skupine Williama Abbota, ki je v Parizu leta 1827 uprizorila bržkone najbolj znano Shakespearovo tragedijo Hamlet, je tudi po zaslugi edinstvene odrske prezence igralke Harriet Smithson še tri desetletja zaznamoval francosko kulturo in operno produkcijo. Zlasti slednja je svoj navdih iskala v številnih ekstremih – od krhkih in eteričnih žensk pa vse do grotesknih in diaboličnih podob, ki so zaokroževale dihotomijo dobrega in zlega, zato ne preseneča, da je Shakespearova tragedija še posebej po francoskem prevodu Alexandra Dumasa starejšega doživela svojo uglasbitev izpod peresa Ambroisa Thomasa v zvrsti vélike opere. Odločitev libretistov Julesa Barbiera in Michela Carréja za dramaturško poenostavitev zgodbe se je kljub nekaterim ostrim kritikam angleško govorečega občinstva izkazala za pravilno, saj je s fokusom na Hamletovo temeljno bivanjsko vprašanje ter konflikt med dvema paroma zagotovila jasno premočrtnost opernega spektakla, ki bo v prihodnji sezoni izveden prvič v zgodovini mariborske opere, in sicer v režiji priznanega ustvarjalca Franka Van Laeckeja.