Abonmaji

režiser: Frank Van Laecke

Prihodnjo glasbeno-gledališko sezono bo zaznamovala prva uprizoritev Wagnerjeve romantične opere Tannhäuser na velikem mariborskem odru. Ena najpomembnejših oper 19. stoletja pripoveduje o minezengerju, razpetem med čutnim svetom Venerine gore ter ideali viteške časti, krščanske morale in ljubezni do Elizabete. S tem delom je Wagner odločilno preoblikoval svojo glasbeno-gledališko govorico in tlakoval pot poznejšim glasbenim dramam.

Mariborska uprizoritev nastaja v mednarodni koprodukciji s Hrvaškim narodnim gledališčem v Zagrebu in Cankarjevim domom Ljubljana, v režiji Franka Van Laeckeja ter pod glasbenim vodstvom Simona Krečiča.

Koreografija: Rafael Avnikjan

Bajadera (La Bayadère), razkošni balet Ludwiga Minkusa, sodi med vrhunce klasičnega baletnega repertoarja. V eksotično Indijo postavljena zgodba spremlja tragično ljubezen med plesalko Nikijo in bojevnikom Solorjem, ki jo zaznamujejo verske zapovedi, spletke in usoda. Vrhunec baleta predstavlja znameniti prizor Kraljestvo senc, ena najslavnejših podob klasičnega baleta, v kateri se združijo Petipajeva prefinjena koreografija, natančnost ansambelskega plesa in Minkusova sugestivna glasba.

Novo samostojno mariborsko postavitev bo podpisal koreograf Rafael Avnikjan, izvrsten poznavalec klasičnega baletnega sloga, ki tradicijo akademskega baleta prepričljivo približuje sodobnemu občinstvu.

Režiser: Pier Francesco Maestrini

Netopir (Die Fledermaus) Johanna Straussa ml. je ena najbolj priljubljenih operet svetovnega repertoarja, v kateri se prepletajo ljubezenske spletke, maškarada, humor in družbena satira. Zgodba spremlja Gabriela von Eisensteina, ki se pred odhodom v zapor udeleži razkošnega plesa pri knezu Orlovskem, kjer maske in lažne identitete sprožijo vrsto duhovitih zapletov in nepričakovanih razkritij. Strauss je z bleščečo melodiko valčkov in plesnih ritmov ustvaril brezčasno glasbeno-gledališko uspešnico.

Novo mariborsko uprizoritev pripravljata mednarodno uveljavljeni italijanski režiser Pier Francesco Maestrini in dirigent Ivan Hut. Predstava bo izvedena v slovenskem jeziku z angleškimi in nemškimi nadnapisi.

Režiser: Edward Clug

Mozartov Don Giovanni velja za eno največjih mojstrovin operne literature. V znameniti operi dramma giocoso se prepletajo komika, drama in temačna zgodba o zapeljivcu, ki s svojo neustavljivo slo po osvajanju in prestopanju meja nazadnje trči ob neizprosno kazen. Mozartova glasba in libreto Lorenza da Ponteja ustvarjata izjemno psihološko bogate like ter napeto glasbeno dramaturgijo, katere vrhunec predstavlja sloviti sklepni prizor s kamnitim gostom.

Mariborska uprizoritev bo nastala v režiji Edwarda Cluga in pod glasbenim vodstvom Simona Krečiča ter bo ponudila novo interpretacijo ene najvplivnejših oper vseh časov.

Koreografija: Edward Clug, Ohada Naharina

Baletni večer Four Reasons & Minus 16 združuje dve izraziti koreografski poetiki sodobnega plesa. Prvi del večera zaznamuje subtilni, kontemplativni svet Edwarda Cluga, drugi pa eksplozivna energija izraelskega koreografa Ohada Naharina. Prav kontrast med intimno zbranostjo in nebrzdano odrsko dinamiko ustvarja osrednjo dramaturško napetost večera.

Clugova koreografija Four Reasons, ustvarjena leta 2008 za Portugalski nacionalni balet, je nastala v sodelovanju s skladateljem Milkom Lazarjem kot prefinjena študija odnosa med telesom, glasbo, ritmom in prostorom. Posebno razsežnost predstavi daje živa glasbena izvedba, ki ples in zvok povezuje v enoten odrski tok.

V drugem delu večera bo na mariborski oder prvič prišla znamenita Naharinova koreografija Minus 16, eno ključnih del sodobnega plesnega repertoarja. S prepoznavnim gibalnim jezikom gaga, izrazito telesnostjo, neposredno komunikacijo z občinstvom in izjemno odrsko energijo ostaja Minus 16 ena najbolj odmevnih koreografij zadnjih desetletij ter pomembna repertoarna pridobitev za mariborski Balet.

Režiser: Frank Van Laecke

Puccinijeva La bohème spada med najbolj priljubljene opere svetovnega repertoarja. Ganljiva zgodba o pesniku Rodolfu in šivilji Mimì, postavljena v pariški boemski svet, prepleta ljubezen, prijateljstvo, umetniške sanje in revščino z bolečim spoznanjem o minljivosti. Po romanu Henrija Murgerja sta Luigi Illica in Giuseppe Giacosa ustvarila libreto, ki je Pucciniju omogočil eno njegovih najizrazitejših glasbeno-gledaliških stvaritev.

Ob intimni zgodbi Rodolfa in Mimì opero zaznamujeta tudi temperamentna Musetta in slikar Marcello, katerih razmerje prinaša dodatno živahnost in čustveno napetost. Puccini z izjemnim občutkom za gledališki trenutek vsakdanje prizore – od skromne umetniške mansarde do živahnih pariških ulic – preobrazi v univerzalno zgodbo o ljubezni, upanju in izgubi, njegova glasba pa ostaja eden najganljivejših izrazov opernega realizma.

Nova mariborska uprizoritev nastaja v režiji Franka Van Laeckeja in pod glasbenim vodstvom Jacopa Siparija di Pescasserolija.